vrhunci izmenjave

Jutri bo točno en mesec, kar sem doma. Tole sem sicer začel pisati 20.6., vendar zadeve nisem dokončal. Le 3 dni po prihodu domov sem staknil Streptokokno angino, ki se mi je prejšnji teden, takoj po kajak kros tekmi Tacen extreme (mimogrede, zelo zadovoljen z 2. mestom :)) ponovila. Hecno je, da na Finskem 5 mesecev nisem zbolel, doma pa takoj. Pa preidimo raje k bistvu:

V nedeljo, 12.6. sem priletel domov,čez Berlin v Celovec, kjer me je pričakala moja "taživa" Musta kissa. Hvala na tem mestu za prevoz & vse ostalo še 1x, P. :)

Torej, vrhuncev je bilo, kot ponavadi, več: zmaga Finske na hokejskem SP, zmaga na Icebreaku 2011, opravljene vse študijske obveznosti (bolje kot sprva planirano), presenečenje iz Slovenije, veslanje do Skorvana (klubski otok, 27 km oddaljen od Helsinkov), izlet na Laponsko - 2x, Talin, St Petersburg, Aalandske otoke, Stockholm (le iz ladje), praznovanje 1. maja (Vappu). Res je bilo neprecenljivo spoznavati finsko kulturo, navade in (včasih malce posebne) običaje ter ljudi. Sprva severnjaško-hladno zadržane, po določenem času pa (kot se je izkazalo) izredno zanesljive, zabavne in srčne in še kako temperamentne ljudi. Bistvene karakterne razlike s Slovenci- nasplošno: bolj zreli, odgovorni, pošteni, zanesljivi, spoštljivi, strpni.
Prepričan sem, da bi bila moja izkušnja brez druženja s kajakaškimi prijatelji precej siromašnejša, kot je bila. Zatorej, kiitos paljon!

St Petersburg - foto reportaža

Bolje pozno kot nikoli! ;)
Takole približno je izgledal izlet v drugo največje rusko mesto, ki se kar precej razlikuje od Helsinkov. Veliko več je blišča (stavbe iz časov carske Rusije, dragi avtomobili, visoke petke), vodovodna voda ni pitna, redko kdo zna angleško, okradejo te lahko v navidez spodobni restavraciji sredi dneva. Je bilo pa kljub temu zelo zanimivo. :)

Peterhof

skupinska

Hermitage od zunaj

severne Benetke z reko Nevo v glavni vlogi

blišč kritine katedrale Odrešenika

dragi avtomobili niso nič posebnega - motivi na njih pa...

znamenita in zgledno urejena rdeča linija metroja

večerni pogled na enega izmed mnogih kanalov

hud avto & osebni šofer - nekaj povsem običajnega :)

Hermitage, detajl

Finsko rajanje ob osvojitvi naslova svetovnih prvakov v hokeju

Izšlo se je. Drugič v zgodovini, po 16 letih suše. Finska je postala svetovni prvak v hokeju, s kar 6:1 so ponižali Švede v Bratislavi. Še dobro, da ta vikend nisem šel v Stockholm, kajti razpoloženje po najbolj bolečem možnem porazu verjetno ne bi bilo najboljše. :)

v centru Helsinkov po zmagi (foto: P. Pusa)

Dejansko so se Helsinki po sladki zmagi nad sosedi Švedi prelevili v zmešnjavo huronskega veseljačenja, trobljenja, petja, pa tudi pitja-le to je itak vedno na sporedu, torkat je bil razlog veselje, ni pa vedno tako... neverjetno res, če ne bi bilo povsod finskih zastav bi človek mislil, da je v Španiji, Grčiji oz. kakšni podobno temperamentni državi - pa sem bil prepričan, da je Vappu vrhunec finske ekstrovertiranosti. Ei (ne), obstaja še hokej. Religija #1, brez dvoma.
takole je izgledalo:

http://www.youtube.com/watch?v=n5YFbFHmKcQ

pa še najizvirnejši gol prvenstva po moji oceni:

http://www.youtube.com/watch?v=g4DekWX1RXA&feature=related

V četrtek šibam za 4 dni v St. Petersburg, Leningrad oz. najbolj zahodnjaško rusko mesto. Pa tudi najsevernejše mesto z več kot milijonom prebivalcev mimogrede. (okoli 5 mio jih ima - toliko, koliko kot cela Finska skupaj! :D)

Myllykoski & Icebreak 2011 oz. slab začetek & dober konec! :)

2. vožnja - Myllykoski

končno osvobojen primeža zidu

Resnično z nestrpnostjo sem čakal na minuli vikend, saj sem želel preveriti, kako uspešen je bil zimski trening (zaenkrat letos še nisem zbolel-tomideli! :D) saj je dejstvo, da sem večino treningov opravil sam, zahtevalo precej samodiscipline in doslednosti, ki mi jo je v preteklosti (pre)večkrat primanjkovalo. Saj veste, iskrenost je lepa čednost. ;)
Sobota se ni začela po mojih željah. Kot večni dvomljivec sem želel veslati z voluminoznejšim čolnom kot je Diesel65, zato sem Jyrija prosil, če mi posodi svojega Hossa. Sem si mislil: "Malce več volumna ma, zihr bo bolš.." Jok brate, odpade! :) Ideja, da na precej zahtevnem creeku veslam s čolnom, na katerega nisem navajen, se je izkazala za napačno. Vendar je bila 1. vožnja še najboljša, kljub občutku, da čoln ne steče in ne steče ter da sm zapeljal v brzice V. težavnostne stopnje po 3 minutah predhodnega veslanja po mirni vodi.
V 2. vožnji sm preizkusil drznejšo linijo, vendar naredil napako pri boff-u čez zadnjo flattarico, tako da me je nabilo na zid, kjer sm pustil dragocenih 5 sekund.
 
V 3. furi pa... z eno besedo - polom. Jukko (ustanovitelj kluba divjevodašev - Kohina in moj prijazni prevoznik nazaj v Helsinke ter arhitekt po poklicu) sem prosil, če mi posodi svojega creekerja (Habitat), kar je rade volje storil. Zdej pa bom letel!... No, pustimo podrobnosti-vendar sem polovico proge preživel pod vodo, praskajoč po skalah plitve in z grobimi granitnimi skalami posute struge. Na srečo mi je uspelo eskimotirati in se priklatiti do cilja le z rahlim glavobolom in odrgnjenim palcem. Več sreče kot pameti, poceni sem jo odnesel, saj je iz obale izgledalo precej grdo-tako so povedali sotekmovalci ter zaskrbljeni pogledi gledalcev, ko sem lezel iz čolna na cilju.
Rezultat: povprečno 6. mesto & streznitev. Vsaka šola nekaj stane, ampak tale je pa dejansko meni plačala - saj sem dobil kinderjajčka in ščipalko za nos za nagrado. Pa nova finska poznanstva - hvala Tuomasu in Mikaelu za nesebično gostoljubje v kombiju!

rezultate si lahko ogledate tukajle


Icebreak 2011:

Kayakcross tekma na staromestnih brzicah sredi Helsinkov (Vanhankaupunginkoski) je postregla z zanimivimi boji, kar nekaj prevračanji, nekaj tekmovalcev (in tekmovalk) je tudi plavalo...
Izredno sem vesel, da se je razpletlo po mojih željah, saj sem v cilj priveslal kot predpredpredzadnji (izmed 4 tekmovalcev) v vseh štirih krogih - od kvalifikacij pa do velikega finala.Po sobotnem fiasku in nesuvereni ogrevalni nedeljski vožnji sem dokončo Hossa postavil v kot & se odločil za čoln, s katerim sem treniral preteklih10 dni v dežju in soncu, v družbi in sam. Pravilna odločitev, tudi občutki na vodi so bili pravi. resnično sem se počutil kot doma - najlepši pa je bil občutek, ko sem zapeljal skozi cilj v finalu, kjer me je bučno pozdravila množica okoli 1000 gledalcev- na čelu z opazno skupinico najzvestejših navijačev s slovensko zastavo (hvala Tanji za idejo in realizacijo, pa nenavsezadnje tudi našemu veleposlaniku g. Tonetu Kajzerju, ki jo je prijazno posodil za to priložnost in seveda vsem ostalim: Anni, Lani, Mattu, Mikaelu...)

štart polfinala (jaz v oranžnem čolnu)

Ja, lepo je zastopati svojo domovino v tujini z nasmeškom na obrazu ter odločnostjo in voljo razložit ljudem, da nismo Slovaška, da mi za razliko od njih imamo lastno morje, da naša soseda ni Rusija ampak Italija ter da že skoraj 21 let nismo več del rajnke Jugoslavije. Kajakaški populaciji pa še, da je Soča ena najlepših rek ever, kar pa večina na srečo itak že ve! :)
Po razglasitvi rezultatov sem z ostalimi tekmovalci prevozil še cca 6m slap (umeten jez), kar je izkoristilo ogromno število ljubiteljskih fotografov ter posnelo precej odličnih fotografij ter filmčkov. Ko izbrskam najboljše jih prilepim tudi semle.

Rezultati Icebreaka 2011

Movie Icebreak2011 iz rečne perspektive

Vanhankaupunginkoski - slap

Icebreak 2011 - polfinale

Icebreak 2011 - finale


Plani za naprej? Trenirat s še večjo vnemo, uživat v preostanku izmenjave, v petek šibamo v Tampere na kajak polo turnir (16 ekip, borba bo zanimiva), konec maja pa me čaka še Finsko državno prvenstvo v kajak krosu - se že veselim! =)

Laponska

smučanje-Sariselkä

opa, bližamo se božičku! :p

Zamudna vožnja z avtobusom, božiček, polarni krog,kopanje v Barentsovem morju, huskeyji, severni sij-2x, smučanje v Sariselki, "snowsurfing", italijanska družba - to je na kratko vse-sicer z enomesečno zamudo, pa vendarle. :)

Severni sij v jasni in precej mrzli noči (-19 st. C)

Še en prekrasen severni sij-res smo imeli blazno srečo! :)

ledena palača v Kemiju (obalno mesto na poti v Rovaniemi)

Barentsovo morje, temperatura vode: okoli ničle

huskey-smile :-)

1,3km dolžine, 130m višinske razlike; sankaška proga na Kaunispääju (437,5m n. v.)

tipična Laponska pokrajina

Z laponsko zdravilko med peko palačink ali lakota je huda stvar =)

Fukušima!

Do pred pol ure sploh nisem vedel, kaj se je zgodilo, samo nekaj se je Japonsko omenjalo zadnje dni. Sedaj vem kanček več. Če zanima tudi vas kratko, jedrnato in nebombastično, z dejstvi podprto pisanje, potem je tale link pravšnji:

http://bubasvabe.blog.siol.net/2011/03/15/fukushima/

En študiozno umirjen pozdrav iz potresno varnih Helsinkov :))

no, za pokušino pa že ena fotografija laponske pravljice iz prejšnjega tedna:

p.s. Z današnjim dnem sem zakorakal v 2. polovico izmenjave - hitro, kar (pre)hitro gre vse skupaj... ali pa tudi ne - odvisno s katere plati pogledam. =)

Lapland here we come!

Življenje na Finskem še vedno poteka po ustaljenih tirnicah. 24h/dan, 60min/h itd.. čeprav bi si marsikdaj želel kakšno dodatno urico, naj si bo za študij, trening ali pa žur. Kakor kdaj. Aja, z veseljem sporočam, da sem opravil 1. izpit na daljnem severu - Fitoterapija, prvi 2 kreditni točki od 21. potrebnih.. počasi se daleč pride. :)

Treniram še vedno po planu, zaenkrat letošnjo zimo še nisem bil bolan (potrkam na les oz. ekvivalent, ki ga premorem - lastno glavo) in krasno, če bo tako tudi ostalo. Sicer se me nekaj loteva, vendar časa za bolezen ni, zato bom preizkusil taktiko prijatelja Andraža:

"Prehladu sem rekel: NE! ... In je odšel :D"

s to razliko, da bom pobral šila & kopita kar sam, saj namreč nocoj zvečer odhajam za teden dni na oddih (ironično, kajne:p) na Laponsko. Držite pesti, da me virusi ne dohitijo! (računam tudi na pomoč malce nižjih temperatur - ko se človek navadi na -20, je 0 stopinj absolutno preveč:))

 Uff, skoraj bi pozabil (že drugič danes! ;)) na dan žena. Torej, moje drage dame, lepo praznujte pa pozornost, ki jo prejmete v obliki rožic, smsov in še česa.. izkoristite za dobro vseh ljudi, živali, pa tudi stvari. Naj energija kroži! (=
Še prav posebno voščilo gre danes moji pridni mamici, ki vestno vsak dan v službi pokuka na blog, če je kaj novega (med malico seveda ;)) in Evički (neutrudni sestrici, ki je ravnokar prišla iz enomesečnega "službenega" oddiha v deželi kengurujev nazaj v mraz. Fajn treniraj, da ne zmrzniš & da me še letos prehitiš! :)
Med drugim danes praznuje tudi moja helsinška cimra Tanja - čestitke ob lihem jubileju!


Zanimivo, da Finci pusta ne poznajo-roko na srce- saj nimajo trenutno kaj praznovati, zima še zdaleč ni rekla zadnje besede. Še najbližji (dasiravno bolj alkoholno, manj krofovsko obarvan) praznik tu je --> Vappu.

Ponavadi je najtežje začet. Včasih je tudi obratno... tako - ali pa drugače. Zato bom sklenil objavo z nekaj kurjepoltno-sproščujoče-pomirjujočih ritmov DB. Še vedno hud komad! :)

http://www.youtube.com/watch?v=uDHX7r2zsas&feature=BF&list=ML4oVf-d_DwKB_ggVu0O0brFha1k35tDrF&index=4

brez krčmarja!

Res je, jutri bo 1 mesec od prvega prispevka - čist preveč, se strinjam. :)

Ker pa se mi trenutno ne piše, vam zaupam le krajšo anekdoto kako so stvari spremenljive v življenju... B)


Glede na dejstvo, da je snega v Helsinkih v izobilju ter se le-ta še vsaj 2 meseca ne bo poslovil, sem želel zadevo na tedenski bazi beležiti in kronološko objaviti.
Še danskega-farmacevtskega-erasmus-frenda Bjarketa Sandersena (185cm s čevlji-to piše v njegovem danskem potnem listu! :)) sem vključil v fotko, za proporce, kot referenco. A glej ga zlomka,čez 2 dneva gmote snega ni bilo več!
"Ok, ni panike" sem flegmatično rekoč po tehtnem premisleku (ubistvu je domiselna ideja zrastla na zelniku prijateljice Petre ) izbral naslednjo žrtev mojega kronološkega eksperimenta... Star, zapuščen BMW ob cesti z razbitimi stekli... ta bo pa menda ja zdržal do pomladnih dni! :)
Račun brez krčmarja! 3 dni kasneje (tj. danes) o stari kripi ni ne duha ne sluha - kljub temu, da je bil tam od mojega prihoda, pa bojda še vsaj 6 mesecev prej! Haha, neverjetno res.
V tretje gre rado, zato bom opazoval smrekico pred oknom z dvoriščem v ozadju. Glede na to, da potresov tu ni, ni hudič da.. ne, nič več ne bom rekel! :))


še slikovni dokazi:

s kupom snega (zgoraj).. in brez (spodaj)

z avtom & brez

ja ni kaj, pridni so tile Finci.. :)

Pa lahko noč, termometer trenutno kaže -20stopinj. Kar sveže, pa še hladneje bo v prihodnjih dneh.

Odotan innolla kokeakseni sen!!! :D

No, pa začnimo :)

Odločil sem se, da bom blog pisal na dober teden, ajde - 10 dni. Razlogov je več, najpomembnejši je pomanjkanje časa. Kaj se mi je zanimivega pripetilo v 3 tednih bivanja v finski prestolnici?
Začnimo z najpomembnejšim: s študijem seveda! :p
Razen ponedeljkovih predavanj pri predmetu Uvod v nanoznanost sem na faxu povečini le zato, da nasitim želodček v tamkajšnjem Unicafe-ju. Menza kot menza, morda malce bolj na nivoju kot Maxijeva, zato pa tudi kanček dražja. "Osnovni" obrok stane 2,5 - "nadstandardni" 4,1EUR. (oz. 10 centov manj, če plačuješ s študentsko kartico Lyyro. Za tukajšnje razmere zelo ugodno. Če vas zanima, kakšne dobrote me čakajo prihodnje dni, pa kliknite sem!

Res je, prostočasovne dejavnosti trenutno močno prevladujejo...
PLEZANJE:

-v Salmisaariju sem plezal na najvišji umetni steni v Evropi-30 metrov, stene v več nadstropjih.. super zadeva!

-v nekdanjih železniških garažah v okraju Pasilla so uredili odlične "boulder" stenice- check this out! =)

-plezali smo tudi v Myllypuro-ju, blizu Itakeskusa-najcenejša možnost (1eur/obisk), precej nizka stena, vendar je zraven tudi tekoča stena s spremenljivim naklonom! :D --> temen pravokotnik zgoraj levo na spodnji fotki.

-4. preizkušena stena pa je v študentskem kampusu Kumpula, kjer hodim 3x/teden tudi na fitnes. Fitnes ni švoh, če izvzamem dejstvo, da je temperatura občutno previsoka za pošten trening (cca. 23*C)

KAJAK:

Vesel & hkrati počaščen sem, da bom v kratkem postal polnopraven član najstarejšega kajak kluba na finskem-letos praznuje 85-letnico, tj. Merimelojat (po fin. morski kajak), ki ima več kot 1000 članov, 100 klubskih kajakov-predvsem seejakov-precej logično, kajne? ;)
Sam klub leži na otočku, do katerega vodi lesen pomolček.

Na primeru čolnarne se da lepo razložiti severnjaški - finski način razmišljanja. Čolni so oštevilčeni, tip top pripravljeni za veslanje, vsako veslanje se beleži, točna ura odhoda, prihoda iz vode, po veslanju je potrebno obrisati čoln s krpo do suhega, odpreti luknje za opremo, da ne splesnijo itd... svašta! :)
Beležjio si tudi število preveslanih km & vsak, ki preseže 1000km, dobi ob koncu leta posebno priznanje ter je v bobnu za žrebanje posebnih nagrad! :D

Klub ima v lasti tudi otoček, oddaljen 30 km - komaj čakam, da se led poslovi & mi omogoči, da se tud sam odpravim na manjši kajak trip. =)

Do takrat moram preizkusiti še par finskih zimskih norosti, predvsem Avantouinti. Foto session omenjenega početja utegne biti kar zanimiv! :)

Z mojim finskim kajakaškim kompanjonom Aarnetom Miettinenom, kateremu se imam zahvaliti za uvajanje v finsko kajakaško sceno, sva preizkusila tudi neko tradicionalno finsko "pecivo-wanna-be" v prijetno domači kavarnici zraven kluba. sestavljeno je iz ržene osnove, podobne kruhu, s posebnimi "volančki, ki so prava znanost kar se izdelave tiče. Nanj se namaže zmes svežega masla z vmešanim beljakom-precej okusna zadeva, toplo priporočam!
Aarne & omenjena specialiteta:

Zanimivo je tud to, da člani kluba lahko koristijo 50% popust. In če si po skodelici finske kave želite še ene, dveh, morda treh-jo (jih) dobite zastonj, pa še 5 centov vam primakne prikupna natakarica zraven.
Ko se tako otovorjeni pojavite pred zaprtimi vrati lesene kočice,se vrata samodejno odprejo s pomočjo škripcev in potega vrvi prej omenjene gospodične (no, tri so, če sem natančen. :p) Enostavno, preprosto, robustno, funkcionalno. Ja, to je finski design v 4 besedah! ;)

Skoraj bi pozabil omeniti, da 2x/teden igram tudi kajak polo s še približno 10 navdušenimi finskimi kajakaši-boljši so, kot sem si mislil! :D
Vendar se po njihovih besedah tudi jaz popravljam iz treninga v trening. Res je hecn, ko se v žaru igre začno vsi razburjati in dreti  po finsko,pretežno name. Dejstvo je, da je pravil malo morje & verkrat kaj "po svoje" naredim- nič novega ubistvu. Posebno je tudi ogrevanje na začetku treninga- 10` savnanja celotne moške ekipe s pogovorom, tudi smeha in šal ne manjka-čeprav zaenkrat razumem le cca 0,1% povedanega-mi je njihov smisel za humor precej domač. :)

Verjetno se sprašujete, kje sem našel čas za pisanje omenjenega prispevka... preprosto: ker sem pozabil osebno, me niso spustili v nočni klub- - - tako je, tukaj na mojo žalost tudi varnostniki dosledno upoštevajo pravila.
Tako je namesto še ene prežurane noči nastal tale prispevek. Vsaka stvar je za nekej dobra, kot bi rekla farmacevtska sošolka Jasna... pa vrjetno še kdo. :p

Več o nočnih pohodih & še čem pa  v kratkem..

.. pa ne pričakujte preveč, ker utegnete biti razočarani! :)

Tervetuloa!

Torej, lepo pozdravljeni na MMK. Čeprav sem v Helsinkih šele slaba 2 tedna (prispel 5.1. v zgodnjih popoldanskih urah) - se mi zdi, da sem tu že vsaj 2 meseca. Čas je relativna stvar. No, ko smo že ravno pri času: dolžina dneva je trenutno 6h 32min. Nasploh je letošnja zima najradodarnejša s snegom in nizkimi temperaturami v moderni finski zgodovini nasploh. 
Več o Fincih, Finkah, plezanju, kajak polu, študiju, javnem prevozu, nočnem življenju, sladoledih, sadnih juhah, recikliranju odpadkov, novih prijateljih/-icah,.. pa naslednjič.
Hyvää yötä!