vrhunci izmenjave

Jutri bo točno en mesec, kar sem doma. Tole sem sicer začel pisati 20.6., vendar zadeve nisem dokončal. Le 3 dni po prihodu domov sem staknil Streptokokno angino, ki se mi je prejšnji teden, takoj po kajak kros tekmi Tacen extreme (mimogrede, zelo zadovoljen z 2. mestom :)) ponovila. Hecno je, da na Finskem 5 mesecev nisem zbolel, doma pa takoj. Pa preidimo raje k bistvu:

V nedeljo, 12.6. sem priletel domov,čez Berlin v Celovec, kjer me je pričakala moja "taživa" Musta kissa. Hvala na tem mestu za prevoz & vse ostalo še 1x, P. :)

Torej, vrhuncev je bilo, kot ponavadi, več: zmaga Finske na hokejskem SP, zmaga na Icebreaku 2011, opravljene vse študijske obveznosti (bolje kot sprva planirano), presenečenje iz Slovenije, veslanje do Skorvana (klubski otok, 27 km oddaljen od Helsinkov), izlet na Laponsko - 2x, Talin, St Petersburg, Aalandske otoke, Stockholm (le iz ladje), praznovanje 1. maja (Vappu). Res je bilo neprecenljivo spoznavati finsko kulturo, navade in (včasih malce posebne) običaje ter ljudi. Sprva severnjaško-hladno zadržane, po določenem času pa (kot se je izkazalo) izredno zanesljive, zabavne in srčne in še kako temperamentne ljudi. Bistvene karakterne razlike s Slovenci- nasplošno: bolj zreli, odgovorni, pošteni, zanesljivi, spoštljivi, strpni.
Prepričan sem, da bi bila moja izkušnja brez druženja s kajakaškimi prijatelji precej siromašnejša, kot je bila. Zatorej, kiitos paljon!

St Petersburg - foto reportaža

Bolje pozno kot nikoli! ;)
Takole približno je izgledal izlet v drugo največje rusko mesto, ki se kar precej razlikuje od Helsinkov. Veliko več je blišča (stavbe iz časov carske Rusije, dragi avtomobili, visoke petke), vodovodna voda ni pitna, redko kdo zna angleško, okradejo te lahko v navidez spodobni restavraciji sredi dneva. Je bilo pa kljub temu zelo zanimivo. :)

Peterhof

skupinska

Hermitage od zunaj

severne Benetke z reko Nevo v glavni vlogi

blišč kritine katedrale Odrešenika

dragi avtomobili niso nič posebnega - motivi na njih pa...

znamenita in zgledno urejena rdeča linija metroja

večerni pogled na enega izmed mnogih kanalov

hud avto & osebni šofer - nekaj povsem običajnega :)

Hermitage, detajl

Finsko rajanje ob osvojitvi naslova svetovnih prvakov v hokeju

Izšlo se je. Drugič v zgodovini, po 16 letih suše. Finska je postala svetovni prvak v hokeju, s kar 6:1 so ponižali Švede v Bratislavi. Še dobro, da ta vikend nisem šel v Stockholm, kajti razpoloženje po najbolj bolečem možnem porazu verjetno ne bi bilo najboljše. :)

v centru Helsinkov po zmagi (foto: P. Pusa)

Dejansko so se Helsinki po sladki zmagi nad sosedi Švedi prelevili v zmešnjavo huronskega veseljačenja, trobljenja, petja, pa tudi pitja-le to je itak vedno na sporedu, torkat je bil razlog veselje, ni pa vedno tako... neverjetno res, če ne bi bilo povsod finskih zastav bi človek mislil, da je v Španiji, Grčiji oz. kakšni podobno temperamentni državi - pa sem bil prepričan, da je Vappu vrhunec finske ekstrovertiranosti. Ei (ne), obstaja še hokej. Religija #1, brez dvoma.
takole je izgledalo:

http://www.youtube.com/watch?v=n5YFbFHmKcQ

pa še najizvirnejši gol prvenstva po moji oceni:

http://www.youtube.com/watch?v=g4DekWX1RXA&feature=related

V četrtek šibam za 4 dni v St. Petersburg, Leningrad oz. najbolj zahodnjaško rusko mesto. Pa tudi najsevernejše mesto z več kot milijonom prebivalcev mimogrede. (okoli 5 mio jih ima - toliko, koliko kot cela Finska skupaj! :D)

Myllykoski & Icebreak 2011 oz. slab začetek & dober konec! :)

2. vožnja - Myllykoski

končno osvobojen primeža zidu

Resnično z nestrpnostjo sem čakal na minuli vikend, saj sem želel preveriti, kako uspešen je bil zimski trening (zaenkrat letos še nisem zbolel-tomideli! :D) saj je dejstvo, da sem večino treningov opravil sam, zahtevalo precej samodiscipline in doslednosti, ki mi jo je v preteklosti (pre)večkrat primanjkovalo. Saj veste, iskrenost je lepa čednost. ;)
Sobota se ni začela po mojih željah. Kot večni dvomljivec sem želel veslati z voluminoznejšim čolnom kot je Diesel65, zato sem Jyrija prosil, če mi posodi svojega Hossa. Sem si mislil: "Malce več volumna ma, zihr bo bolš.." Jok brate, odpade! :) Ideja, da na precej zahtevnem creeku veslam s čolnom, na katerega nisem navajen, se je izkazala za napačno. Vendar je bila 1. vožnja še najboljša, kljub občutku, da čoln ne steče in ne steče ter da sm zapeljal v brzice V. težavnostne stopnje po 3 minutah predhodnega veslanja po mirni vodi.
V 2. vožnji sm preizkusil drznejšo linijo, vendar naredil napako pri boff-u čez zadnjo flattarico, tako da me je nabilo na zid, kjer sm pustil dragocenih 5 sekund.
 
V 3. furi pa... z eno besedo - polom. Jukko (ustanovitelj kluba divjevodašev - Kohina in moj prijazni prevoznik nazaj v Helsinke ter arhitekt po poklicu) sem prosil, če mi posodi svojega creekerja (Habitat), kar je rade volje storil. Zdej pa bom letel!... No, pustimo podrobnosti-vendar sem polovico proge preživel pod vodo, praskajoč po skalah plitve in z grobimi granitnimi skalami posute struge. Na srečo mi je uspelo eskimotirati in se priklatiti do cilja le z rahlim glavobolom in odrgnjenim palcem. Več sreče kot pameti, poceni sem jo odnesel, saj je iz obale izgledalo precej grdo-tako so povedali sotekmovalci ter zaskrbljeni pogledi gledalcev, ko sem lezel iz čolna na cilju.
Rezultat: povprečno 6. mesto & streznitev. Vsaka šola nekaj stane, ampak tale je pa dejansko meni plačala - saj sem dobil kinderjajčka in ščipalko za nos za nagrado. Pa nova finska poznanstva - hvala Tuomasu in Mikaelu za nesebično gostoljubje v kombiju!

rezultate si lahko ogledate tukajle


Icebreak 2011:

Kayakcross tekma na staromestnih brzicah sredi Helsinkov (Vanhankaupunginkoski) je postregla z zanimivimi boji, kar nekaj prevračanji, nekaj tekmovalcev (in tekmovalk) je tudi plavalo...
Izredno sem vesel, da se je razpletlo po mojih željah, saj sem v cilj priveslal kot predpredpredzadnji (izmed 4 tekmovalcev) v vseh štirih krogih - od kvalifikacij pa do velikega finala.Po sobotnem fiasku in nesuvereni ogrevalni nedeljski vožnji sem dokončo Hossa postavil v kot & se odločil za čoln, s katerim sem treniral preteklih10 dni v dežju in soncu, v družbi in sam. Pravilna odločitev, tudi občutki na vodi so bili pravi. resnično sem se počutil kot doma - najlepši pa je bil občutek, ko sem zapeljal skozi cilj v finalu, kjer me je bučno pozdravila množica okoli 1000 gledalcev- na čelu z opazno skupinico najzvestejših navijačev s slovensko zastavo (hvala Tanji za idejo in realizacijo, pa nenavsezadnje tudi našemu veleposlaniku g. Tonetu Kajzerju, ki jo je prijazno posodil za to priložnost in seveda vsem ostalim: Anni, Lani, Mattu, Mikaelu...)

štart polfinala (jaz v oranžnem čolnu)

Ja, lepo je zastopati svojo domovino v tujini z nasmeškom na obrazu ter odločnostjo in voljo razložit ljudem, da nismo Slovaška, da mi za razliko od njih imamo lastno morje, da naša soseda ni Rusija ampak Italija ter da že skoraj 21 let nismo več del rajnke Jugoslavije. Kajakaški populaciji pa še, da je Soča ena najlepših rek ever, kar pa večina na srečo itak že ve! :)
Po razglasitvi rezultatov sem z ostalimi tekmovalci prevozil še cca 6m slap (umeten jez), kar je izkoristilo ogromno število ljubiteljskih fotografov ter posnelo precej odličnih fotografij ter filmčkov. Ko izbrskam najboljše jih prilepim tudi semle.

Rezultati Icebreaka 2011

Movie Icebreak2011 iz rečne perspektive

Vanhankaupunginkoski - slap

Icebreak 2011 - polfinale

Icebreak 2011 - finale


Plani za naprej? Trenirat s še večjo vnemo, uživat v preostanku izmenjave, v petek šibamo v Tampere na kajak polo turnir (16 ekip, borba bo zanimiva), konec maja pa me čaka še Finsko državno prvenstvo v kajak krosu - se že veselim! =)

Laponska

smučanje-Sariselkä

opa, bližamo se božičku! :p

Zamudna vožnja z avtobusom, božiček, polarni krog,kopanje v Barentsovem morju, huskeyji, severni sij-2x, smučanje v Sariselki, "snowsurfing", italijanska družba - to je na kratko vse-sicer z enomesečno zamudo, pa vendarle. :)

Severni sij v jasni in precej mrzli noči (-19 st. C)

Še en prekrasen severni sij-res smo imeli blazno srečo! :)

ledena palača v Kemiju (obalno mesto na poti v Rovaniemi)

Barentsovo morje, temperatura vode: okoli ničle

huskey-smile :-)

1,3km dolžine, 130m višinske razlike; sankaška proga na Kaunispääju (437,5m n. v.)

tipična Laponska pokrajina

Z laponsko zdravilko med peko palačink ali lakota je huda stvar =)

Fukušima!

Do pred pol ure sploh nisem vedel, kaj se je zgodilo, samo nekaj se je Japonsko omenjalo zadnje dni. Sedaj vem kanček več. Če zanima tudi vas kratko, jedrnato in nebombastično, z dejstvi podprto pisanje, potem je tale link pravšnji:

http://bubasvabe.blog.siol.net/2011/03/15/fukushima/

En študiozno umirjen pozdrav iz potresno varnih Helsinkov :))

no, za pokušino pa že ena fotografija laponske pravljice iz prejšnjega tedna:

p.s. Z današnjim dnem sem zakorakal v 2. polovico izmenjave - hitro, kar (pre)hitro gre vse skupaj... ali pa tudi ne - odvisno s katere plati pogledam. =)

Lapland here we come!

Življenje na Finskem še vedno poteka po ustaljenih tirnicah. 24h/dan, 60min/h itd.. čeprav bi si marsikdaj želel kakšno dodatno urico, naj si bo za študij, trening ali pa žur. Kakor kdaj. Aja, z veseljem sporočam, da sem opravil 1. izpit na daljnem severu - Fitoterapija, prvi 2 kreditni točki od 21. potrebnih.. počasi se daleč pride. :)

Treniram še vedno po planu, zaenkrat letošnjo zimo še nisem bil bolan (potrkam na les oz. ekvivalent, ki ga premorem - lastno glavo) in krasno, če bo tako tudi ostalo. Sicer se me nekaj loteva, vendar časa za bolezen ni, zato bom preizkusil taktiko prijatelja Andraža:

"Prehladu sem rekel: NE! ... In je odšel :D"

s to razliko, da bom pobral šila & kopita kar sam, saj namreč nocoj zvečer odhajam za teden dni na oddih (ironično, kajne:p) na Laponsko. Držite pesti, da me virusi ne dohitijo! (računam tudi na pomoč malce nižjih temperatur - ko se človek navadi na -20, je 0 stopinj absolutno preveč:))

 Uff, skoraj bi pozabil (že drugič danes! ;)) na dan žena. Torej, moje drage dame, lepo praznujte pa pozornost, ki jo prejmete v obliki rožic, smsov in še česa.. izkoristite za dobro vseh ljudi, živali, pa tudi stvari. Naj energija kroži! (=
Še prav posebno voščilo gre danes moji pridni mamici, ki vestno vsak dan v službi pokuka na blog, če je kaj novega (med malico seveda ;)) in Evički (neutrudni sestrici, ki je ravnokar prišla iz enomesečnega "službenega" oddiha v deželi kengurujev nazaj v mraz. Fajn treniraj, da ne zmrzniš & da me še letos prehitiš! :)
Med drugim danes praznuje tudi moja helsinška cimra Tanja - čestitke ob lihem jubileju!


Zanimivo, da Finci pusta ne poznajo-roko na srce- saj nimajo trenutno kaj praznovati, zima še zdaleč ni rekla zadnje besede. Še najbližji (dasiravno bolj alkoholno, manj krofovsko obarvan) praznik tu je --> Vappu.

Ponavadi je najtežje začet. Včasih je tudi obratno... tako - ali pa drugače. Zato bom sklenil objavo z nekaj kurjepoltno-sproščujoče-pomirjujočih ritmov DB. Še vedno hud komad! :)

http://www.youtube.com/watch?v=uDHX7r2zsas&feature=BF&list=ML4oVf-d_DwKB_ggVu0O0brFha1k35tDrF&index=4